Poslovna enota KRANJSKA GORA

NSKG, nepremičninska družba, d.o.o.

Ulica dr. Josipa Tičarja 1, 4280 Kranjska Gora

04 5813 610

info@nepremicnine-smuk.com

http://nepremicnine-smuk.com/

Hiša, Gorenjska, Kranjska Gora, Mojstrana

172.000 €

Prodaja|Hiša|Samostojna|Velikost: 130 m2|Velikost parcele: 1035 m2|Leto gradnje: 1910|Energetski razred Ni potrebna (334. člen EZ-1)|Šifra: 2160

  • Dodatno
    Vrt Klet Parkirišče
  • Priključki
    Voda
  • Ogrevanje
    Drva
  • Lega
    Jug
  • Luksuz
    Lep razgled Bližina narave Zelo sončno

Podroben opis

Stanovanjska hiša etažnosti DK+P+M (delno podkletena) v izmeri 130 m2 z zazidljivim zemljiščem v izmeri 1.035 m2 v centru Mojstrane – PRODAMO

 

Nepremičnina obsega tri etaže (DK+P+M). Po podatkih iz GURS-a obsega 130 m2 neto tlorisne površine in ima 1.035 m2 zazidljivega zemljišča.


Klet obsega: Objekt je delno podkleten.
 

Pritličje obsega: predprostor, kuhinjo z jedilnico, dnevni prostor, spalnico, kopalnico, stopnišče v klet, stopnišče v mansardo


Mansarda: velik neizkoriščen prostor v izmeri 48 m2.
 

Hiša ima na severni strani dozidano gospodarsko poslopje


Ogrevanje je izvedeno preko stare krušne kmečke peči.

 

Objekt trenutno ni v uporabi.

Streha:

Betonski špičak

Ostrešje:

Leseno macesnovi špirovci 10/16

Okna:

Vgrajena so termopan lesena okna.

 

 

Nepremičnina se nahaja ne lepi in IZREDNO mirni lokaciji.

V neposredni bližini je osnovna šola, avtobusna postaja, trgovina, pekarna, pizzerija,…

Mojstrana ima v zimskem času smučišče, drsališče,…

Nepremičnina je vpisana v ZK, prevzem je možen po plačilu celotne kupnine.

 

 

 

Objekt je možno obnoviti, dozidati ali zgraditi nov večji objekt etažnosti K+P+N+M.

 

ODLOK

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH

ZA OBMOČJE OBČINE KRANJSKA GORA

 

 

 

(2) Območja za stanovanja (S):

(2a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

·      stanovanja, razen samskih in študentskih domov,

·      sekundarno bivanje, vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih,

·      spremljajoče terciarne dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij,

·      kvartarne dejavnosti, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju,

·      proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta,

·      šport in rekreacija.

(2b) dopustne so naslednje vrste posegov:

·      za obstoječe objekte (razen za sekundarna bivališča) so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču - za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti in stavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka dediščina);

·      za obstoječa sekundarna bivališča so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov; dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda obstoječega objekta (dopustno je povečanje zazidane površine objekta do 20% za stavbe z enim sekundarnim stanovanjem), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj,

·      dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov  v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki so navedene v nadaljnjih alinejah,

·      spremembe obstoječih gostinskih objektov niso dopustne,

·      spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,

·      dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču - za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,

·      novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,

·      dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,

·      ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja, komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve,

·      ureditve javnih površin,

·      postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

Oblikovanje stavbne mase

(1) Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.

(2) Strešine morajo biti v istem naklonu 35o do 45o. Drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah je dopusten na nestanovanjskih objektih:

·      če gre za rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali

·      če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m.

(3) Ravna streha je dopustna le če:

·      gre za ureditev terase za gostinsko dejavnost,

·      je objekt v celoti vkopan pod raven terena ali

·      objekt leži na pobočju in je del vkopan

(4) Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti simetrično dvokapnico v naklonu 350 do 450, enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oz. nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. V primeru nižjega pomožnega objekta ob visoki osnovni stavbi, je lahko streha pomožnega objekta izvedena tudi tako, da je med kapom osnovne strehe in slemenom pomožnega objekta presledek (osnovna streha se ne podaljša nad pomožni objekt), naklon strešine pomožnega objekta mora biti enak naklonu strešine osnovnega objekta.Vrtne ute imajo lahko šotorasto streho.

(5)Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se meri na zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe (kot npr. špirovca ali strešne plošče).

Navedene max. višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot merilo tudi v primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno lego (kot npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori).

 

2. Pogoji za oblikovanje posegov v prostor

2.1 Urbanistično oblikovanje

 

16.a člen

Odmik objektov (zahtevnih in manj zahtevnih objektov) od gradbene parcele mora biti najmanj 4m. V primeru višjih objektov (nad 8m do kapi) mora biti odmik objekta od gradbene parcele 6m. Manjši odmik do 2,5m je dopusten v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološki spomenik in etnološka dediščina). Postavitev na parcelno mejo je dopustna v območju etnološkega spomenika in etnološke dediščine samo v primeru rekonstrukcije, nadomestne gradnje obstoječega objekta ali novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta. Odmiki po tem PUP veljajo/se merijo od parcelne meje, gradbene parcele, regulacijske linije ali druge navedene meje do zunanjega roba fasade objekta v pritlični etaži.

 

16.b člen
 

(1) Odmiki (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe

Odmiki nezahtevnih objektov za lastne potrebe (drvarnica do 12 m2, garaža do 30 m2, steklenjak, uta, bazen, enoetažna pritlična lopa do 15 m2, nepretočna greznica, pretočna greznica) in enostavnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar, čistilna naprava, zajetje, vrtina, zbiralnik za kapnico, objekt do 4m2) morajo biti najmanj:

·      2m od meje zemljiške (gradbene) parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem soseda,

·      2m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine.

Nezahteven objekt za lastne potrebe - utrjena dovozna pot in enostaven objekt – utrjeno dvorišče je lahko urejeno do meje zemljiške (gradbene) parcele in do regulacijske linije oz. meje javne prometne površine.

(2) Odmiki ograj

Ograja do višine 2,2m je lahko postavljena do meje zemljiške (gradbene) parcele in do regulacijske linije oz. meje javne prometne površine pod naslednjimi pogoji:

·      ograja ob regulacijski liniji oz. ob javni cesti mora biti postavljena izven pregledne berme (polja preglednosti),

·      medsosedska ograja se lahko gradi ob meji, če se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo.

(3) Odmiki podpornih zidov (škarp)

Gradnja podpornih zidov brežin za potrebe gradnje javne infrastrukture se lahko izvaja na meji zemljiške (gradbene) parcele. Podporni zidovi brežin za potrebe gradnje javne infrastrukture so lahko višji od 1,2 m. V primeru višjih podpornih zidov (nad 2,2 m) se priporoča izvedba v več terasah.

Gradnja podpornega zida za potrebe gradnje stavb, ki niso javne, na zemljiških (gradbenih) parcelah ob regulacijski liniji oz. ob javni prometni površini je dopustna do višine 1,2 m, če je zagotovljeno polje preglednosti (pregledna berma) in na tem delu ni planirana širitev ceste. Gradnja podpornega zida višine nad 1,2 m mora biti odmaknjena od regulacijske linije ali javne prometne površine dodatno za min. 60 cm.

Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi iz višjeležečih zemljišč na nižjeležeče zemljišče morajo biti preprečeni. Podporni zidovi na medsosedski parcelni meji so lahko visoki do 1,2 m (enako kot medposestne ograje).

(4) Odmiki pomožnih in nezahtevnih objektov

Odmiki pomožnih infrastrukturnih objektov (bazna postaja, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, mala komunalna čistilna naprava, cestni silos, telekomunikacijske antene in oddajniki), odmiki pomožnih obrambnih objektov, pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov, nezahtevnih začasnih objektov, enostavnih začasnih objektov (pokriti prostor (šotor), oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna), začasnih vadbenih športno rekreacijskih objektov (igrišča, športno strelišče, vzletišče), začasnih vadbenih objektov za obrambo, zaščito in reševanje, objekta telekomunikacijske opreme morajo biti najmanj:

·      2m od meje zemljiške (gradbene) parcele oz. ob medsosedski meji s pisnim soglasjem soseda,

·      2m od regulacijske linije oz. meje javne prometne površine.

(5) Drugi začasni vadbeni športno rekreacijski objekti (kolesarska steza, planinska pot, smučišče, sprehajalna pot, trimska steza), nezahtevna in enostavna spominska obeležja, urbana oprema so lahko postavljeni ob mejo zemljiške (gradbene) parcele, regulacijske linije oz. meje javne prometne površine s pisnim soglasjem soseda.

 

16. člen

(1) V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.

(2) Varovane gozdne robove, živice, drevesa, skupine dreves in naravne oblike terena, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika. V varovanih gozdnih robovih sta dopustna sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev.

(3) Varovana drevesa v naseljih je potrebno v primeru sanitarne sečnje nadomestiti, in sicer z isto drevesno vrsto. Nadomestitev z drugo drevesno vrsto je dopustna v primeru bolezenske ogroženosti dotedanje vrste.

 

17. člen

(1) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oz. zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oz. zaselka.

(2) Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.

 

18. člen

(1) Pomožni objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini osnovnega objekta, tako da objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij. Koritasti silosi morajo biti postavljeni v vasi ali na njenem robu.

(2) Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravne dediščine.

 

2.2 Arhitekturno oblikovanje

Ureditvena enota enodružinska zazidava (e)

V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:

(1) Stanovanjski objekti:

·      višina: največ VP+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 140cm

(2) Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti

·      višina: do VP+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom.

(3) Glede oblikovanja zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.

 

 

 

 

 


 

 

MOJSTRANA

Mojstrana se nahaja ob izlivu Triglavske Bistrice v Savo Dolinko na nadmorski višini 651 m. Gručasto naselje s približno1200 prebivalci leži na vstopu v Triglavski narodni park. Mojstrana je znana kot kraj z zdravilno klimo.

Nastanek in razvoj naselja sta tesno povezana s fužinarstvom, saj so konec 14. stoletja v bližini začeli kopati in taliti železovo rudo. Mojstrana je bila prvič pisno omenjena leta 1590, ime pa naj bi dobila po številnih mojstrih, ki so delovali v vasi. Med obema svetovnima vojnama je doživela vrhunec turizma (letoviščarski, planinski in lovski).

V Mojstrani si lahko ogledate cerkev sv. Klemena, Slovenski planinski muzej in nekaj zanimivih avtohtonih alpskih hiš. Iz Mojstrane izhajajo nekateri znani slovenski športniki, smučarska skakalca Janez Polda in Marjan Pečar, alpska smučarja Alenka Dovžan in Jure Košir, športna plezalka Martina Čufar. Kar 18 olimpijcev je bilo rojenih v naših krajih.

Iz Mojstrane vodijo poti v osrčje Triglavskega narodnega parka, zato je kraj postal pomembno izhodišče za planinske ture v Julijske Alpe in sprehode v tri čudovite alpske doline Vrata, Krmo in Kot. Širše območje Mojstrane je odlična izhodiščna točka za adrenalinske športe v naravi.

V Mojstrani je turistično informacijska pisarna.

Iz Mojstrane vodijo tri čudovite alpske doline Vrata, Kot in Krma v osrčje Julijskih Alp in v podnožje najvišjega vrha Triglava (2864 m). Dolina Vrata se razteza od Mojstrane do vznožja severne stene Triglava in spada med pokrajinsko najlepše doline Julijskih Alp.

Glavni vodotok doline Vrata je Triglavska Bistrica, ki se v Mojstrani izlije v Savo Dolinko. Poleg Bistrice je v Vratih stalni vodotok še Peričnik. V času medledenih dob je Bistrica odnašala in nanašala material, ki ga je ledenik pustil za seboj. To so večinoma različno veliki apnenčasti prodniki, ki so se sprijeli v konglomerat. Ker so konglomeratne plasti različno odporne, je Bistrica v srednjem delu doline s spodjedanjem ustvarila previse, t.i. galerije.

Vrata so lahko dostopna dolina, saj po njej vodi makadamska cesta, ki je deloma asfaltirana. Od začetka doline do Aljaževega doma v Vratih je urejena tudi pešpot Pot Triglavske Bistrice. Ta poteka od Mojstrane do Peričnika ob desnem bregu Bistrice, od Peričnika dalje pa po levem bregu, nato pod Galerijami in naprej mimo Aljaževega doma do konca doline.

Slovenski planinski muzej je odprt od leta 2010. Markantna stavba spominja na obliko visokogorskega planšarskega zavetišča. Nahaja se nekoliko izven Mojstrane na levi strani ceste v smeri doline Vrat.

V Slovenskem planinskem muzeju si podajata roki preteklost in sedanjost. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica nudijo obiskovalcu vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. Stalna razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Stalne in občasne razstave, prireditve in dogodki so namenjeni druženju, vzgoji, kulturi in izobraževanju v planinskem in turističnem duhu. V muzeju so poleg prodajalne, ki je dobro založena s spominki in z literaturo z gorniško vsebino, na voljo še: